Sredina januarja je že, kar dolg premor sem si vzela in razmišljala o čem bi pisala tokrat. O tem kaj bom vrgla na papir se mi je sprehajalo po glavi že v zadnjih mrzlih dneh leta, ki se je poslavljalo.  Vmes smo prešli v novo leto, in ker je bil december suh je bilo pričakovati v obdobju silvestrovanja več intervencij. Tudi sami smo si organizirali družabni večer v društvu, vendar pa se je naš prestop v 2017 leto k sreči zaključil brez intervencij… Jaz pa, še vedno nobene pametne ideje.

Tako mi je prišlo, pri mojem pisanju, na roko prav, prvo srečanje na vajah v letu 2017. Govora je bilo o požarni preventivi. In nič narobe če kdaj obnovimo tudi to.  Sama, priznam mi je znanje iz tega področja, po opravljenem nadaljevalnem tečaju za gasilca, kar nekam ušlo in mi je obnovitev koristila.

V osnovi je požarna preventiva namenjena  preprečevanju nastanka požara oz. eksplozije in  omejevanju posledic ob požaru ali eksplozij z različnimi ukrepi, s katerimi varujemo ljudi, živali, premoženje in okolje. Da to dosežemo se lahko poslužujemo tako gradbenih, tehničnih kot tudi organizacijskih ukrepov. Tako lahko govorimo o uporabi ustreznih gradbenih materialov (na primer: uporaba požarno odpornih gradbenih  elementov) o evakuacijskih poteh , primernem vodovodnim omrežjem,  o vgradnji avtomatskih naprav za gašenje, o izdelavi požarnega načrta, usposabljanju zaposlenih in uporabnikov stavb, in še bi lahko naštevala. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti tudi na temeljno zakonodajo s tega področja. Zakon o varstvu pred požarom obravnava požar kot zelo pogosto nesrečo, v njem pa najdemo tudi preventivne ukrepe. Znotraj  tega zakona se nahaja tudi cena tveganja (prepoznavanje nevarnosti), požarni red, določila o gasilnikih, hidrantih in o aktivni požarni zaščiti.  Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami  govori o ostalih oblikah naravnih in drugih nesreč in ravno tako o preventivnih ukrepih.  V zakonu o gasilstvu se dotakne zakonodaja organizacije,  ki skrbi tako za operativne kot tudi preventivne ukrepe. In ne nazadnje je tu še zakon o graditvi objektov , ki med drugim obravnava varstvo pred požarom kot eno bistvenih zahtev za varnost bivanja v stavbah istočasno pa uvaja tudi tehnične smernice o požarni varnosti v stavbah.  Že če vemo iz česa je stavba, nam lahko olajša delo. Hkrati pa se moramo zavedati, da so zgradbe v našem okolju iz različni gradbenih materialov, in tako ukrepov ob požaru ne moremo posploševati.  S tem ko imamo raznolike materiale, je tudi njihova gorljivost različna. Dejansko razlikujemo med gorljivimi, kot so les, plastika in različne umetne mase ter negorljivimi gradbenimi materiali. Ti slednji so recimo armiran beton, aluminij, opeka, steklo in jeklo. V praksi bi to pomenilo, da se ne morejo vžgati, ne prispevajo k požarni obremenitvi in ne širijo požara s plameni, ampak le toploto oz njenim prenosom. A v obzir je potrebno vzeti še vse inštalacije ki morajo biti primerno vgrajene, požarna vrata (in pravilno odpiranje le-teh), požarni zid, evakuacijske poti, katerih število mora biti zadostno, brez ovir na poti in primerne širine, pa naj bodo te poti vertikalne ali horizontalne, skladno z njimi tudi  evakuacijski načrt, požarni red,  dostopne poti za gasilce, prezračevanje, redno vzdrževanje gasilnikov in ostalih sistemov za gašenje v zgradbah. Zagotovljeno vodovodno omrežje in s tem notranji in/ali zunanji hidranti, ustrezna električna napeljava, in še malo morje drugih stvari vpliva na preventivo.

Pa vseeno se včasih zgodi, da kljub vsej preventivi vseeno zagori. Takrat pa je potrebno ohraniti mirno kri, se držati navodil evakuacijske poti  in NIKAR v dvigalo. Mi, gasilci, pa bomo na podlagi svojih znanji in izkušenj postorili vse, da bo kar se da hitro ponovno vzpostavljeno varno okolje, pa čeprav to, po požaru, pomeni ostati na gasilski straži.

Za preventivo lahko tudi sami veliko postorimo… Pa vi, imate ročni gasilni aparat v kuhinji?