Zakaj se nihče od sedme sile ne odzove na intervencijo s srečnim koncem? Ko se ženskam zaradi solz razmaže maskara, ko te moški trepljajo po rami z vzhičenimi vzkliki "bravo gasilci!"? Dva bloka stanovalcev. Prazna. Vsi so okoli nas. Mlado in staro se čudi. Preživel je. Preživel! Ne samo to. Še enkrat se je rodil. 

Nič kaj nenavadnega ni, ko se oglasi dispečer. Največkrat. Toda ob dejstvu, da naj bi oseba bila pod tovornjakom, se ti v glavi pojavijo različna vprašanja. Je oseba še živa? Je mrtva? Kako jo bomo spravili ven, katero orodje bomo uporabili? Kako za božjo voljo lahko sploh prideš pod tovornjak? In podobno... 

Tri minute od alarma do prihoda na mesto. Množica ljudi, policija, reševalci. Voznik ima težave z narobe parkiranimi vozili. Medtem ko se skuša prebiti do mesta, gasilci tečemo do tovornjaka. Vozilo za čiščenje odtokov, greznic, kanalizacij. S cisterno v nadgradnji. Ljudje vpijejo, tukaj je, tukaj! Pridušeni zvoki množice, ko se koncentriraš na reševanje. Iščeš osebo, pod tovornjakom ga ni. Pod gumami ga ni. Tam je! Ujet med nosilno konstrukcijo vozila, pod cisterno. Glavo ima v edinem praznem prostoru pod nadgradnjo. Cilinder za dvig cisterne poteka pod njegovim vratom. Preostali del telesa je očitno stisnjen. Iz moje strani delno vidim obraz. Pogled odraslega človeka, ki nemočno kriči na pomoč - zavestno se opira na zadnje kančke upanja, medtem ko se podzavest že predaja... 

Potrebujemo les, cilindre, podaljške za cilindre, nosila, ročno orodje... prosim, dajte nam vso orodje iz našega vozila, pa še iz drugega, karkoli najdete! 

Privzdigujemo nadgradnjo na eni strani. In na drugi. Skušamo biti čimbolj sinhronizirani. Premiki za milimetre. Na moji strani se ustvari reža. S sodelavcem greva pod tovornjak, tretji sodelavec nama podaja lesene zagozde. Zavarujeva vsak milimeter dviga. Delavec na drugi strani osvobodi noge. Gasilci ga le težko obvladajo, saj je pričel brcati. Normalen odziv, borba za življenje. Še nekaj trenutkov in... svoboda! 

Podstavimo nosila, delavec je v trenutku na njih. Nesemo ga k reševalnem vozilu. Na posteljo. Po prvih ocenah reševalcev, je zelo pretresen, vendar stabilen. Ni videti da bi notranje krvavel, kot kaže ima počeno medenico. Rešen je! 

Reševalci se odpeljejo. Ljudje so vzhičeni. V meni so občutki sladke grenkobe, ki mi jo vliva zmagoslavje. Fantje, carji smo!