Vonj po plinu - midva pa ne greva na urgenco!

Odpravljam se v službo. Kot ničkolikokrat poprej tudi danes. V nočno, kot rad rečem. V službo se peljem z avtom. Spuščeno steklo, mi notranjost avtomobila polni s svežino. Zunaj je soparno. Upal bi trditi, da je nekaj v zraku. Nekaj bo. Morda me občutek vara. Ne vem. 

Menjava izmen, pregled opreme, vse po običajnem zaporedju. Večerna kavica in alarm. Nič neobičajnega. Toda to se bo kmalu spremenilo!

V okolici Stožic, je v zraku čutiti močan vonj po plinu. Kličejo nas, da bi preverili stanje. Pa je res! Vonj po plinu, vdre v vozilo skozi na pol odprta okna. Na vso silo. Ustavimo se, brifing. Iz kje bi lahko plin uhajal? Vodja intervencije odredi poklicati dežurne na plinarni. Policajev mrgoli. Hodijo sem ter tja, iščejo vzrok, tega močnega, kislogrenkega vonja. Mi se razkropimo po vasi. Sledimo občutku - sledimo vonju. Nič, nada, nula. Ne najdemo nič. Vonj pride in odide - z vetrom. Pridružijo se nam prostovoljci. Nabere se jih nekaj deset. Iščemo po vasi. Iščemo po travniku. Po gozdu. Po postaji nama s sodelavcem sporočijo, da iščemo 50 litrsko rostfrei posodo! POSODO?

Da! Iz plinarne so sporočili, da so ukradli 50 litrsko posodico iz nerjavečega jekla, polno THTja. Tetrahidroteofena. Smrdljivca, ki se dodaja plinu - da se ga zavoha. Vsaj plin ni.

S sodelavcem tavava po gozdu, blizu reke Save. Noč je. Tema. Lučka crkuje in kmalu sem brez svetlobe. ARRhrhqw123434"#F!!!! Spotikajoč, se vrneva k najinemu vozilu cca. 400m nazaj. Vzameva nove lučke. Nadeneva si dihalne aparate. Za vsak slučaj. Ampak kako bova potem našla posodo? No, ko bo vonj zelo močan, si bova prislonila maske na obraz - in iskala po občutku. Delavec s plinarne trdi, da THT ni nevaren, da ga preliva že 20 let brez zaščite dihal. Kajpak.

Z dihalci na hrbtu prehodiva 200m, 400m, 600m.. vonj postaja vedno močnejši - na tleh opazim sveže sledi avtomobilskih pnevmatik. Morda, bi se moral pridružiti CSI? Slediva pnevmatikam, ki naju pripeljejo do Save. Menda niso vrgli posode v Savo? V grmovju me zmoti roza pulover iz flisa. Umaknem ga. In... tam je posoda! Javim po postaji. Delavec s plinarne priteče izza ovinka. Potežka posodo. Prazna je! 50 litrov THTja je v zraku. Baje da se ga v 1 kubični meter plina, doda nekaj mililitrov. Toliko o smradu.

S sodelavcem se zmagoslavno vrneva k vozilu. Gremo domov. Ob prihodu v enoto, se preoblečem. Intervencijsko obleko obesim na svoj obešalnik. Smrdi k pras***! Po plinu! Obleke smrdijo tako močno, da smrdi do polovice garaže. Za piko na i, pa sledi izjava Vodje izmene. "Sta uredu?" - In zakaj nebi bila? "9 policajev je odšlo na urgenco!" Kako, zakaj? Saj jih ni bilo zraven posode, vsi so bili najmanj 500m stran, če ne več? (vsaj v tistem času) "Res, ne počutijo se dobro, kažejo znake zastrupitve?" S sodelavcem gledava nemo dokler - "Ampak midva pa ne greva na urgenco!" Zakaj bi šla? Počutiva se dobro - izjavim, da se nisem še nikoli bolje počutil. Kličejo iz regijskega centra - če smo Gasilci tudi zastrupljeni... Nismo! 

Preden pospravim intervencijo v predalček uspešno upravljenih intervencij - se odločim prebrati o nevarnostih THTja. Ko preberem, se ne počutim več tako odlično. Eh, to je pa samo psiha. Osvežim si glavo z ledeno vodo - intervencija zaključena. Tako ali tako so bile vrednosti THTja v zraku tako majhne, da nam ne more biti nič. Tako ali tako je glavnino tega plina odneslo v policaje. Nemorem verjeti.

Dobro okrevajte fantje.