Avtor: Blanka Kroflič
21.11.2012 - WALL-E, na pomoč!

Če rečem, da sem črni oblak bo kdo rekel, da pretiravam. Če rečem, da nisem, potem se ne bo strinjal kdo od mojih sodelavcev. Mogoče je to »začetniška sreča«, mogoče naključje. 

Mogoče pa le obstaja kakšen odstotek možnosti, da nekaj čutim. Vsi vemo, da obstajajo dnevi, ko točno veš, da ne boš počel nič tistega, za kar si se šolal pol leta. 

Potem so tu dnevi, ko greš v službo s točno določenim namenom: »Danes bom gasil požar!« Če se komu zdi hecno, meni to »laufa«. 

In točno tako v zadnji nočni. Klasičen večer, ustaljeni postopki. Ura 22.15. Še eno kavo počasi in … din – don! Požar smetišča. 

Upanje na lažni alarm je bilo zastonj. Res je, to ni navaden požar. Vse besede, ki jih slišiš pred točno določeno izkušnjo v resnici dobesedno verjameš šele, ko se te dejansko dotaknejo. Smrad,.. čisto poseben okus dima. Bruh! 

In ti plamenčki. Na videz nedolžni, nizki... Dobrih 20 do 30 centimetrov visoki. Raznobarvni. Od svetlih, skoraj belih, do živo rumenih. Modri! Kot bi pogledal pisano parado. In tako, kot so prijazni oni, tako prijazno se jim zoperstavim sama. Polijem…polijem….polivam! Prekleta baraba mala šekasta se še kar vrača! Vedno znova in znova pride nazaj. Pod nogami, za hrbtom nato čisto na drugem koncu! Ta mali, majčkeni plamenček se dobesedno norčuje iz mene! »Marko, Blanka dihalca gor, s peno zalivat!«, zaslišim po postaji. Aaaa, zdaj te pa bom ti hinavec topli. Ti mene grdo, jaz tebe grdo. In potem smo se šli igrico kdo bo koga. Z vsem dolžim spoštovanjem gospod ogenjček – jaz bom tebe! 

In smo ga, normalno. Je pa res, da sem v tistem trenutku pomislila na hecnega WALLe-ja. Da bi prišel in vse te smeti zapakiral in zložil na neznani planet. Ubogi mali stric. Še dobro, da ni imel nosu. Hehe. =) 

Utrujen, smrdljiv…pa vendar z občutkom, da je minil še en dan, ko si naredil tisto za kar si bil poslan. Na koncu vse vonjave, boleči sklepi in kislina v mišicah ostanejo nekje zunaj tistega požara. Občutek dobrega jih postavi na stranski tir. To je to, zaradi česar smo tu.