RTV Slovenija. Kader: Starejši, šarmanten, siv gospod. Urejen, v obleki, s kravato: »Naj pridejo gasilci in uredijo!« 

Verjamem, da mi ni treba razlagati kaj v tem momentu čutim in kaj bi gospodu bila sposobna narediti! Ne, nič mu ne bom naredila. Gasilci pridite, postavite se v živi zid in zaustavite reko. Pridite s praznimi želodčki in izpijte reko! To vam lahko celo pomaga, ker boste težji in boste lažja protiutež tem parim litrom vode. 

PA KAJ HUDIČA VAM NI JASNO!?! Kaj za vraga sploh razmišljate ljudje!!!?? Kako za vraga je tako težko razumeti, da smo nemočni. N.E.M.O.Č.N.I.!!! Res vam želimo pomagati. Zato smo tukaj. Pravzaprav komaj čakamo, da vam bomo pomagali. Ampak, če ne moremo… lahko postavimo črpalko. Lahko prinesemo vreče, celo sami jih naložimo. Vse vam naredimo pa vendar. Narava nas tukaj vleče za nos. Nas, vas… vse. Cele dneve in noči smo zunaj za vas. Na dežju, mrazu. Lačni, žejni…pa vztrajamo. Kar delamo, migamo. Zelo zanimivo pa je dejstvo kako nekateri sploh ne pomislijo na to, da bi se žalili za karkoli. Mirno obujejo škornje in čofotajo po vodi. Rešujejo svoje stvari, se smejejo in skuhajo kavo. Vzamejo čoln, ki so ga letos kupili za na morje, pa se jim ga ni dalo napihniti, in ga zdaj napihnejo ter »cruzirajo« po vodi okoli hiše. Vzamejo fotoaparat in se smejijo še bolj norim gasilcem, ki malo za šalo malo za res vlečejo težke črpalke sem in tja in sami sebi delajo delo. Prinesejo vodo za popit in stresejo kakšno šalo. Veliko lažje je tudi nam. So pa tisti, na žalost jih je še vedno veliko več, ki samoumevno pričakujejo, da bomo v trenutku rešili vse, po možnosti jih še objeli in dejali saj bo, saj bo. Obnašajo se, kot, da smo mi krivi, da jim voda zaliva stanovanja in dragocenosti. Meni je zelo žal gospodje, ampak ali sem vam jaz postavila pomembne dokumente v klet na tla?!? Verjetno… priznam. Še dobro, da je večina gasilcev še vedno na terenu in dela, da nismo vsi slišali izjav ljudi… 

Iz ene skrajnosti v drugo, naš vsemogočni predsednik vlade… »Čez eno leto, čez eno leto. Ali bomo pili šampanjec ali pa me boste za ušesa.« Kje si zdaj gospod Pahor!? Pridi, da ti jih navijem!! Zakaj obljubljaš? Zakaj daješ izjave, ki te bodo na koncu pokopale. Čez eno leto… seštejmo leta obljube. Ali čas res tako hitro teče, ali pa naš predsednik ne zna šteti do več kot ena!? In ponovno je dal obljubo…bomo omogočili pomoč. Kdo verjame? Kdo? Naj pride, da ga jaz osebno streznim z enim krošejem! Ljudje začnite se zavedati, da boste za svojo varnost morali poskrbeti sami. Čisto sami zase. Ne verjemite in ne zaupajte nikomur. 

Še dobro, da sem si iz novic zapomnila samo en stavek: »Gasilci so se več kot izkazali!« ;) To me drži pokonci! Face smo.