Avtor: Blanka Kroflič
21.11.2012 - Beli oblak, črni navdih

Že nekaj dni, tednov se sprašujem čemu še sploh pisati blog, če pa se nič ne dogaja. Naj pišem o občutkih, ki mi švigajo po glavi, četudi nimajo neposredne veze z gasilstvom in službo? No, saj ne, da je v resnici nimajo toda…niso za javnost bi rekla, če bi želela iskati izgovor. Tudi to ni res, da se nič ne dogaja vendar… spet ne meni! 

Če ni to nekaj najbolj groznega. Če ni to, da mora človek na dopust nekaj najbolj nesramnega!? Večina misli, da sem čez les, 100 let za leseno žlico, butara, pašteta pa ne vem kaj še! No saj, če bi me vprašali to pred enim letom bi rekla, da se je šefu strgalo, da mi je dal dopust! Toda zdaj ne! Si predstavljaš situacijo, ko si kot ptiček na veji, brez obveznosti, imaš ogromno časa, malo denarja in ti niti za sekundo dom ne predstavlja prioritetne lokacije? Pubertetnik brez obstoja na mestu. Poleg tega pa imaš sanjsko službo? Ja? No, kako je potem tako težko razumeti, da ne maram dopusta?!?!? Še en razlog zakaj ga ne maram?? Ker sem očitno beli oblakec! Če še kdo ne ve kaj to pomeni… pomeni, da ni akcij, ko je Blanka v službi, ko pa MORA na dopust pa so!!!!!!!! In potem je tako nekako…psihično se pripravi, da gre na dopust. No, zraven ima v mislih, da gre za 4 turnuse še na ACB Vransko. To pomeni 6 turnusov njet na enoti! Huje, ko bi mi nekdo tiščal nož v uč! Za nasvidenje mi še »sodelavec« pikro pribije: »Sej bomo meli 6 akcij, ko te ne bo!« Ne, ne, nobene kave več danes ne potrebujem, mam pritiska dovolj! Z nasmeškom na ustih odkorakam skozi vrata nabasana z opremo, potovalko, cunjami… mimogrede še sprejmem: »Oh, ti se spet seliš?« Seveda, baba pač! =P Potem obvezna kava in še zadnji trenutki s sodelavci, ki se me bodo spomnili v naslednji dnevni, ko bodo prižgali sireno. Če kdo misli, da se motim ali lažem…? Njet! Za dobro jutro sms, ki mi je dal vedeti, da ga v resnici ne želim videti. Ja zakaj!? Ker je naznanil pretečeno akcijo! Sem rekla, da se me bodo spomnili, ko bodo zatulile sirene. Nekaj globokih vdihov in gremo naprej proti dnevu. Včasih se kar prepričam, da bo moja prava akcija še že prišla. No, karkoli že kdo pojmuje kot pravo akcijo… Meni že očitno nikdar ni ničesar dovolj… Spijem kavo, dve. Vnesem novico… drrrrinnn….mms… Videoposnetek…poti na intervencijo!!! Pa ne me j***….in vse pisane rožice in kuštravi martinčki pod snegom!!! Ja, deluje…deluje… psiha in take finte. Saj vem, saj bo. Saj vem… kakšen je njihov namen… saj vem. Če nebi tako zelo jasno pokazala, da mi je težko, ko nisem zraven bi me pustili pri miru… toda kaj naj? Zdaj je že zdavnaj prepozno za kakršnekoli igrice zajebane punce… Dekle se komaj sprijazni in začne uživati v dnevu prvo zapadlega snega…. Pade že tema… ko… drrrrrinnnn…spet… mms…. NE!!!!!!!!! Video sirene!!!!!!!!!!! AGAIN!?!? To so 3 od napovedanih 6…. V jok pa na drevo pa vse igrače zraven!! 
Ok, brez kometarja, čas celi vse rane…. Ironija… 

Vse se vrača, vse se plačaaaa buuuhaaaahaaaaaa!