Avtor: Gašper Bizjak
21.11.2012 - Sram vas je lahko!

Mislil sem, da bom tokrat pisal o čustvih. Med pisanjem me je zaneslo, pobrisal sem vsebino in začel znova.
Morda so me zmotili zvoki metalske skupine, ki so slučajno zatresli stene okoli mene. Ne vem in ne bom! Torej...

Ljudje me sprašujejo. Kako se soočaš z mrtvimi? Kako prenašaš vse to? Kako se počutiš? Ti ni nič hudo? Blabla... Vse zanimajo trupla, kri, razčetverjena gola telesa, zmečkani otroci v avtomobilih, samomorilci brez poslovilnih pisem, pjani očetje ki svojo družino zapeljejo v obcestni jarek... Vse zanima minljivost človeškega bitja, grozni prizori, strjena kri na intervencijski obleki...

Sprašujem se zakaj človek hoče absurd? Zakaj se je tako prekleto zanimivo pogovarjati o nesreči drugega? Vse od dnevnih novic pa do skoraj vsakogar, ki mu poveš da si poklicni Gasilec. Vse zanima isto. Povsod so na prvi strani novice o črni kroniki. Novinarji kot mrhovinarji prežijo na morebitne katastrofe. Prisluškovanje radijskim zvezam, spremljanje spina... In bum! Nekje poči, nekje gori, nekdo je umrl, še bolje - umrli so trije! Utrip srca poskoči, adrenalin v žilah... v naslednji sekundi za volanom PRESS vozila, naključni mimoidoči gledajo, se zgražajo...
Nihče ne pomisli, da bi pomagal! Mame z otroci v naročju, mladina na kolesih, starejši pametujejo... čudijo se, kako lahko nekdo premika oko, če mu manjka pol obraza. Človek krvavi, ljudje slikajo, snemajo, komentirajo. PRESS vozilo na mestu nesreče, bliskavica utripa, sprašujejo gledalce, Gasilcev ne dobijo pred mikrofon. Gasilci delamo! Gledalci z veseljem komentirjo - "Je počl k svina, zihr je bil pjan... dva sta padla vn iz avta, jih je razmetal po travniku..." - Noro, noro noro... s tresočim glasom, polni občudovanja nesreče pripovedujejo. Zgodbe se širijo, telefoni zvonijo. Nihče ne pomaga... žrtve so same. Gledajo, čakajo reševalce. Čakajo. Umirajo. Umrejo, a živijo naprej na Youtube. 

Ljudje, sram vas je lahko!! SRAM! "Lahk je stat, gledat pa uživat, medtem k folk dol umira ane." Navadne pi***. Ahhhhhhh! 

Za vse tiste, ki se v zgornjih besedah niste našli - blagor vam. Pripadate majhnemu odstotku tistim, ki jim ni vseeno. Tistim, ki bodo svet peljali naprej. Naprej v sožitje, mir, ljubezen. Hvala Vam. 

In tako je minila še ena nedelja, v naši ljubi Sloveniji.