“Kaj je sedaj mala, a boš šla z mano na izobraževanje čez dva dni?” – Tako se je začel moj dan sredi tedna. In priznam najprej mi ni bilo ravno jasno o čem govoriva, a mi je Gašper kar hitro osvežil spomin.  “Ja, seveda grem” se je glasil moj odgovor. Sama pri sebi pa sem premlevala ali je bila nenadna odločitev prava ali ne. Pa vendar je priložnost, da spet nekaj novega spoznam, se naučim nekaj, česar še ne vem. In priznam pojma nisem imela kaj me pravzaprav čaka….

Kot bi mignil je prišel petek in medtem, ko sem ob skodelici kave čakala enega izmed “predavateljev”, sem si razbijala glavo s tem, kaj vse točno zajema izobraževanje fotovoltaike. Sama pri sebi sem vedela, da si popolnoma po nepotrebnem skušam prizadevati rešiti uganko, saj sem se zavedala, da bom tisti dan z Iga odšla s polno vrečo informacij.

Prvi del predavanja smo pridno presedeli v predavalnici in poslušali teorijo, od tega kaj vse spada pod fotovoltaične sisteme, kako so izdelani, kje in kako po panelih poteka električna napetost, do tega kako prekiniti tok oz. ustvariti breznapetostno stanje, kakšen je namen razsmernikov in še bi lahko naštevala. Seznanili smo se s problematiko gašenja PV naprav in spoznali nekaj smernic oz. priproročil, ki naj bi jih upoštevali pri pravilnem rokovanju v primeru požara ter kako zelo pomembni so pravzaprav ustrezni požarni načrti, ko govorimo o objektih, ki uporabljajo zgoraj omenjene PV naprave.

Nekaj pa smo iz teorije spravili po kosilu tudi v prakso. Razdeljeni v 3 skupine smo se med drugim srečali tudi s samim pristopom gašenja. Glede na to, da govorimo o gašenju elektrike je potrebno pri takšnem posredovanju vedeti, da je pod napetostjo uporaba vode kot gasilno sredstvo pogojno dovoljena ob upoštevanju vnaprej predpisane minimalne razdalje glede na stopnjo električne napetosti, s peno pa naj bi gasili le pri napravah ki niso pod napetostjo, pri čemer se moramo zavedati, da upad svetlobe še ne pomeni da naprava ni pod napetostjo. Pa vendar ni tako enostavno kot se morda bere na prvi pogled. Upoštevati je potrebno še en kup drugih stvari.

Praktični del se je zaključil v popoldanskih urah, in ko smo se končno vsedli v senco lokala v bližini ter naročili “ohladitev”, ker je sonce tisti dan žgalo kot noro, je zapiskal pozivnik… Prva misel: “A se hecaš? Sedaj?” Ja, nič vse sem spustila iz rok se opravičila kolegom (ki več kot dobro razumejo, kako je ko se oglasi alarm) se vsedla v avto in gas proti Ljubljani.

Niti sanjalo se mi ni, da bom tisti dan preživela še več kot 2 uri na požaru ostrešja športne dvorane v mestnem jedru. Skupaj s kar celo izmeno poklicne enote, in nekaj sosednjimi društvi smo imeli dela čez glavo. Naše društvo je izvozilo z vsemi vozili, torej GVC 16/25, PV-1, GVC 24/50 in GV-1. Pomagali smo pri gašenju tako z notranjimi napadalnimi skupinami kot tudi zunaj, del ekipe pa je pomagal pri pripravi prostora za menjavo dihalnih aparatov.

Med tem, ko smo nekateri v notranjosti gasili leseno strešno konstrukcijo podstrešnih prostorov in pomagali pri odstranjevanju strehe ter ostalih predmetov, so zunaj izvedli prezračevanje in preprečevali širjenje požara. Ko je bil le-ta končno lokaliziran in kasneje pogašen smo se ekipe notranjih napadov vrnile na varna tla, in so zunaj tudi že počasi pospravljali opremo, so se naši fantje odločili da si, kljub temu, da to ni bila moja prva intervencija  zaslužim enak tuš kot kolegica, ki je bila nova v vrstah med operativci.  Tako so mi vsaj prihranili delo s pranjem zaščitne obleke in me hkrati shladili, in ko smo končno uspeli še naložit svojo opremo v vozila, so nekateri naši člani ostali še na požarni straži, preostali del pa se je vrnil v društvo, kjer nas je čakalo še veliko dela s pospravljanjem in čiščenjem opreme.

Dan se je že zdavnaj prevesil v noč, in brez slabe vesti lahko rečem da sem bila utrujena za znoret, na poti domov sem imaela v glavi polno informacij, ki jih je bilo potrebno “popredalčkat”, utrinki, ki so mi švigali pred oči iz intervencije pa so mi še enkrat več dali vedeti, da je to tisto zaradi česar hodim na vaje in preživljam svoj prosti čas na izobraževanjih.

In tako je šel mimo samo še en petek v letu ….