Uvodne besede. Krst novega Gasilca in prva soočenja z mrtvimi.

Minilo je več kot leto dni, odkar sem se zaposlil kot poklicni Gasilec. V tem času praktično ni bilo dneva, ko se mi nebi zgodilo nekaj ali zanimivega ali pretresljivega. S temi videnji sem soočal svoje bližnje, ki so tudi zaslužni da danes pišem. "Piši blog!", so mi pravili. In sem začel. Prav zdaj!

Za uvod, bi začel s svojim krstom. Ob koncu šolanja na Igu, kjer sem uradno postal poklicni Gasilec, sem pristal v III. izmeni. In začelo se je. Od začetka bolj ali manj mirno. 03.06.2008 pridem v službo. Ni minilo 20 minut, ko smo bili aktivirani in poslani na stanovanjski požar. Ob adrenalinu, ki se mi je pretakal po žilah v litrih, sem si uspel namestiti dihalni aparat. Gorela je zapuščena hiša. Je kdo notri? Ni nikogar? Se bo vse skupaj podrlo? Vstopil sem v prostor poln dima in dokaj solidne vročine, skupaj z dvema sodelavcama. Preiskali smo prostor in pogasili požar. Nikoli ne bom pozabil svojega šefa, ki me je vprašal: "Kako je bilo?" In moj odgovor: "Noro, noro, noro! Za to smo se izšolali!" Adrenalin in zadoščenje po ukrotitvi požara. Prva prava intervencija. In krst. Sodelavci so mi ročnik vtaknili pod vrhnji del obleke, in odprli vodo, da mi je iztekala na vrhu pri vratu. Sledilo je še polnjeje hlač - z vodo. Vodo sem imel do vrha škornjev. Sedaj sem uradno Gasilec:) - Še isto noč, po krstu, je sledilo 8 intervencij.

Mrtvi in na pol mrtvi?

Sledili so dnevi, meseci, intervencij ni in ni manjkalo. In prišel je dan, ko sem se prvič srečal z mrtvo osebo. Vstopil sem v stanovanje skozi okno, v neko privatno zbirko knjig in praznih tetrapakov, vijakov, časopisa, monitorjev, televizij... Začuden sem iskal izhod v spodnje nadstropje, ga našel in odšel mimo kuhinje, kjer je na tleh ležala mrtva oseba. Odprl sem vhodna vrata in povabil naprej reševalce. Kmalu za tem, sem se srečal z drugo mrtvo osebo. Le ta je bila na WCju. Mrtva. Starejša ženska. Brez obleke. (Sedaj sledi petinštirideset vprašajev v moji glavi). 

Sledilo je krajše zatišje - ko smo dobili klic na pomoč, nekega gospoda, ki je bil sin od neke ženske, ki je bila zaprta v hiši. Več dni je ni bilo na spregled. Brez težav smo vdrli v hišo, kjer je v popolni temi in neznosnem smradu, na tleh ležala starejša ženska. Ko nas je zagledala, je bila vzhičena, pričela je ploskati in govoriti, da bi plesala tango! ( sledi dvestodvainsedemdeset vprašajev v moji glavi ). Pred kratkim, pa sva s sodelavcem odprla stanovanje, blizu mojega doma, kjer je za vedno zaspala - tudi starejša ženska. Viden prizor je bil nenavaden - morda grozljiv. Vsa kri se je nabrala v trebušnem predelu in v stegnih. Mrliške lise... 

Tudi mladi se soočajo s skorajšnjo smrtjo. Ne prav dolgo nazaj, sem vdrl v stanovanje skozi steklo balkonskih vrat v 4. nadstropju. Družbo mi je delal policaj, ki je tudi dal dovoljenje za razbitje stekla. V notranjosti naju je čakala mlajša ženska, ki je skušala narediti samomor s praskanjem žil in s pomočjo tablet in alkohola. Žalostno kam te pripelje življenje. V enem letu, sem samo jaz "pospremil" v onostranstvo 4 osebe.

Zdi se mi, da bo šlo...