Dragi moji. Saj ni res pa je! Ne, ne. Ni me še požrla velika riba, niti vzela Matilda. Še sam Chuck Noriss se me izogiba v velikih lokih. 

»Kje so tvoji blogi?« Ja točno tam kjer je moj navdih – u pm! Ni res, da se pač ne dogaja, ampak hmmm… učim se držati jezik za zobmi takrat kadar me ne vprašate za mnenje. Spišem in pustim ležati. A veste, kot dobro vino… mora dozoreti! Kako mi uspeva? No… vse mi pač ne more it kot po maslu! =) Ne morem, da ne zinem svoje pikre pripombe – again!

Rookiji. Nič dolžni, nič krivi. Samo strmijo za svojimi sanjami tako kot jaz, tako kot vsi, ki smo v življenju dosegli en svoj lasten cilj. Kot že vsi vemo so izbori mimo. Kandidati izbrani, eni že zaposleni, drugi še čakajo na svoj prvi delovni in šolski dan. Enim so se sanje uresničile, drugim pač ne. Še! Eni bodo vztrajali in dosegli svoje sanje, drugi pač na žalost celo življenje krivili tega in onega in tistega, da niso prišli zraven. Da imajo premalo vez. Da so veze prepozno pritisnile. Da so veze preslabe…bla bla bla! Na vse pretege se trudijo že zaposlenim gasilcem vcepiti v glavo kako zelo si želijo priti zraven, kako so najbolj primerni kandidati… da ne omenjam, da je Facebook prava borza dela. Modna pista! Da ne omenjam števila pisem, ki so nam romala v nabiralnike s takšnimi in drugačnimi vprašanji… 

Spoštovani/a bodoči/a kolega/kolegica – če te res tako zelo zanima ta poklic formalnih informacij NE IŠČEŠ po Facebooku! Kdaj bo razpis ne sprašuješ ampak SPREMLJAŠ URADNE STRANI NAMENJENE TEMU! Ne pričakuješ, da boš prvi in edini, ki ti bo že zaposleni gasilec posredoval info o razpisu. Ne pričakuješ, da, če njemu lezeš v rit prideš lažje zraven. Mi smo čisto male mejčkene ribice, ki s tvojo zaposlitvijo in izborom NIMAMO ČISTO NIČ ZRAVEN! Nimamo uradnih in zanesljivih informacij koliko vas je prijavljenih, koliko bo sprejetih, kakšni so pogoji,…. Če te poklic resno zanima se NE PRETVARJAŠ, da si najbolj kul in najbolj priden gasilec s tisoč specialnostmi… vsa ta hvala je vse kaj prej kot prednost. Na Facebooku ne dodajaš vseh svojih pijanskih gasilskih izpadov in na koncu rečeš: »nisem prišel zraven, ker nimam vez!« Ali pa: »ej, dej mi povej, a ste res že zbrali kdo bo noter, ker jes mam razgovor jutr pa me zanima. Ker, če so že zbrani je tak brezveze, ko js nimam vez.« Mislim halo?!?!?! Pa kaj za boga vam ni jasno no?!?!? Pa kakšen virus je to? Saj ni čudno, da je toliko nezadovoljstva, če se je pa res tako malo ljudi čisto zares pripravljeno potrudit za svoje sanje. Saj jih ne more biti… ej… Še hujša je tale izjava: »Sm hotla se že prjavit večkrat pa sm zgrešila razpis!« !?!? 

No, počakajte malo no! In kdo te potemtakem lahko vzame resno?? Fulllll si želim, umrla bi za to….bla bla pa sm mejčkeno pozabla vsak dan pogledat… no en tedn….no 14 dni sam sm pozabla na razpis… pa ravno v času razpisov… joij! Šit. Sicer bi že bila zraven, samo malo sem pozabila… No, no… ČESAR SI NENORMALNO ZELO ŽELIŠ NE MOREŠ POZABIT!!!!!!!!!!!!!!! NE ME BASAT Z BUČKAMI!!! 

In potem, ko nam ne uspe… so krive veze, spol, razdalja, premalo, preveč znanja, nisem dovolj lep, nisem to, nisem ono…. Ja saj imate prav. Veste, prav imate. Kdor najde samo en sam razlog drugje kot v sebi tako ali tako sem ne spada! Tako! Mi gre na živce takšno primitivno razmišljanje… zato vas prosim… naslednjič, ko vam pade na pamet, da meni ali mojim sodelavcem težite s tako butastimi vprašanji vstanite od računalnika, se poglejte v ogledalo in se vprašajte - ali bi sami sebe zaposlili s toliko izgovori? Bi? Res? Ok, potemtakem tako ali tako ne potrebujete naše pomoči – GO FOR IT!! 

Vsem tistim, ki vam je uspelo veliko uspeha v šoli. Samo pol leta ste tam – izkoristite ga! Ker se vam bo kolcalo po teh 6 mesecih skozi celo kariero… vredno je vsake boleče mišice. Vsake neprespane ure, vsega napora. Vseh besed, ki jih boste deležni. Vsakega trenutka! 

Tistim, ki še ni uspelo in niti pomislili niste, da več ne bi poskusili! E, točno takšne potrebujemo! Vaša bitka še čaka, brez dvoma!