Avtor: Blanka Kroflič
21.11.2012 - Deklica za vse

Lahko se še kako otepamo tega stavka, toda dejstvo je, da se ga več ne moremo otresti. Deklice za vse, pa čeprav še vedno pretežno fantje, smo dobesedno postali. Hujši smo kot muhe enodnevnice, hujši kot novinarji. Hujši kot mravljice, čebelice. Vsepovsod, za vse in vsakogar. 

Zakaj ne znamo reči ne? Ker nas zavezuje zakon. Prav. Toda kdo nas varuje?! Ne pred pravnimi posledicami, ampak tistimi s katerimi nas bombandirajo ljudje zaradi katerih smo pravzaprav tu?! 

Iz gasilcev smo pravzaprav nastali visoko usposobljeno in opremljeno komunalno-cestno-pogrebno-vodovno-zeleno-živalsko podjetje! Vedno več zahtevate od nas, vedno manj dajete… kako dolgo bomo še zmogli, kako dolgo bomo še pripravljeni reči: »Vsi za enega, eden za vse!« Mi med sabo bomo, kaj pa do vseh vas, ki v našem delu redko vidite res korist? Izkoriščanje ja, koristi ne… 

Koliko vas je takšnih, ki gasilcu skuhate kavo in v dlan potisnete bankovec za 20 evrov, ko vam pridemo na pomoč? Koliko? Ne, ne gre se nam za denar, vsi to veste toda… »Lani sem dal 10€, letos ne dobite več nič! Tako ali tako imate preveč!« Ločimo prvo dve veji gasilstva, šele potem obsojajmo… Ne, mi ne dobimo vaših 10 evrov vsako leto pa smo kljub temu tu. Ja, res je, dobivam plačo zato, da sem tu in ti pomagam… ampak kaj to res opraviči tvojo nehvaležnost? Nič novega ni, ko ob tem začutim resnično željo po tem, da me boš nekoč potreboval!! Ne zato, da ti iz stanovanja izčrpam vodo, ne zato, da iz drevesa rešim ubogega mačkona, ampak zato, da boš ponovno zadihal… nobenih na tisoče evrov ne bo premagalo mojega zadovoljstva ob tem… ti pa si boš rekel: »Zakaj nisem dal tudi letos 10€ in vam zaželel mirno leto…?« Pa četudi, jih nismo dobili mi… 

Sploh se ne zavedate, da to počnemo ker to pač smo mi. Sploh se ne zavedate s kakšno strastjo vam pomagamo. Sploh se ne zavedate kako zelo nerodno nam je, ko rečete hvala. Sploh ne veste, kako polne se počutimo, če vemo, da ste nas veseli. Zakaj potemtakem ne rečete vedno hvala. Zakaj nam večkrat ne daste vedeti, da smo vam vsaj malo pomembni…. 

Jedli vam bomo iz dlani…