Avtor: Blanka Kroflič
21.11.2012 - Razočaranje...

Nekaj časa nazaj sem prejela sms znanca: »Berem tvoje bloge in sem razočaran.« Na začudenje nad čim je tako razočaran, da si vzame čas in napiše sms o tem, dobim odgovor: »Lahko bi pisala vsaj kaj o ljubezni.« Še danes ne vem ali jebil le razlog za sms, ali dejansko… ne vem! Vendar razmišljam o tem. Že nekaj časa. Kako pisati o ljubezni. O kakšni ljubezni??? Saj jih je ja na tisoče vrst! O ljubezni kot pojmu, ki je vsem svetu vladar? Ne, o tem nočem pisati… o tem lahko razglabljajo drugi. O zaljubljenosti, simpatijah… ne! Nočem!! Prisilim se v to, da nočem! Ne bom! Nima smisla, nima kraja, nima perspektive… to je edina stvar v mojem življenju nad katero prehitro obupam… Kje prodajajo samozavest za vzeti si tistega, ki si ga želiš!?!? Nimate pojma , kajne… 

Torej… o ljubezni. Tisti, ki me dobro poznajo. Natanko tisti, ki poznajo poteze mojega obraza, pa točno vedo na kateri geografski točki se nahajajo vogali mojih ustnic danes. Skrajno vzhodni in skrajno zahodni! Zakaj? Ja zaradi ljubezni, česa drugega?? Hja…no. Pa ne take, na katero mislite… Drži pa, da sta si skupni v mnogih definicijah. Povišan srčni utrip, globoko dihanje, toplota, metuljčki v trebuhu, želja po biti zraven za vsako ceno, nepremišljenost, strast! Ogenj! Jaaaa! Dim…pekoč občutek v grlu, minus 10 zunaj, plus 50 znotraj! Mešani občutki…nesreča človeka za izpopolnjenost mene. Sliši se kruto… Mogoče tudi je… vsaj del mojega ega je nahranjen toda… zadovoljstvo tega »nesrečnega« človeka ob tem, da smo tam, ko nas potrebuje… popolnost za vse! Čista ljubezen! 

Več kot to ne zmorem…